Radioaktivnost je naravni pojav

Radioaktivnost je naravni pojav, ki je prisoten na našem planetu že od nekdaj. Iz vesolja prihajajo kozmični žarki. Drugi naravni vir sevanja pa so radioaktivne snovi v zemeljski skorji. Živa bitja na Zemlji smo na to prilagojena.

Izvor sevanja

Človek je radioaktivnost preučil in uporabil podobno kot tudi druge naravne pojave. V medicini se uporablja npr. v diagnostične namene, v industriji npr. za industrijsko radiografijo, v jedrskih elektrarnah proizvajamo elektriko, itd. Jedrski poskusi in jedrske nesreče iz preteklosti še danes predstavljajo vir sevanja. Naštetim pravimo umetni viri sevanja. Ker se med poletom potniki dvignejo v zgornje plasti atmosfere, se poveča vpliv sevanja iz vesolja. Zato letenje tudi uvršamo med umetne vire. Večina sevanja izvira iz naravnega okolja.



Osnovna lastnost radioaktivne snovi je, da razpada. Iz atomov ene snovi nastaja druga snov, pri čemer se sprosti sevanje. Ker lahko to sevanje poškoduje snov¹ , govorimo o ionizirajočem sevanju.

Razpadov je več vrst. Govorimo o alfa, beta in gama razpadu. Ob vsakem se sprosti različno ionizirajoče sevanje. V primeru alfa in beta gre za delce, sevanje gama pa je elektromagnetno valovanje. Sevanje gama je le eno od elektromagnetnih sevanj, ki jih danes poznamo.

Prodornost sevanj

Sevanja se ločijo po prodornosti. Najlažje se lahko zaščitimo pred sevanjem alfa, ki ga zaustavi že list papirja oz. tanjša plast zraka. Za zaščito pred sevanjem gama pa se je potrebno umakniti v zaprte prostore.

Radioaktivnost s časom upada

Radioaktivnost je podobna gorenju. Če goreče hiše ne pogasimo, bo zgorela do konca. Tudi radioaktivna snov slej kot prej razpade do konca, čas razpadanja pa je odvisen od snovi. V zvezi s tem govorimo o razpolovnem času. To je čas, ko razpade polovica začetne snovi. Za radioaktivni jod, proti kateremu zaščita so tablete kalijevega jodida, ima razpolovni čas 8 dni.

Jedrska nesreča

V primeru hude nesreče v jedrski elektrarni bi lahko prišlo do sproščanja radioaktivnih snovi v okolje. Zato bi bili potrebni zaščitni ukrepi.

Vsakodnevno smo ljudje izpostavljeni sevanju, ki prihaja iz naše okolice. Temu rečemo zunanje obsevanje. Na drugi strani pa smo izpostavljeni sevanju radioaktivnih snovi, ki jih zaužijemo s hrano oz. jih vnesemo v telo z dihanjem. Temu rečemo notranje obsevanje ali tudi notranja kontaminacija². Tudi v primeru jedrske nesreče bi bili izpostavljeni zunanjem in notranjem obsevanju.

Zaščitni ukrepi zaklanjanje evakuacija prehrambeni jodna profilaksa

Pred zunanjim obsevanjem se najlažje zaščitimo tako, da se umaknemo v zaprto stavbo, čemur rečemo zaklanjanje. Ta ukrep naš ščiti tudi pred notranjim obsevanjem, saj ne vdihavamo radioaktivnega prahu, ki je v zraku na prostem.

Če je sevanja preveč, potem se moramo umakniti iz območja. V tem primeru bo razglašena evakuacija.

Pred notranjim obsevanjem se zaščitimo s prehrambenimi ukrepi, npr. ne uživamo sveže zelenjave z vrta, mleka od krav iz območja nesreče, ipd.

Pred notranjo kontaminacijo z radioaktivnim jodom pa se zaščitimo z jodno profilakso oz. z zaužitjem tablet kalijevega jodida.

V primeru jedrske nesreče lahko pričakujemo več zaščitnih ukrepov naenkrat, npr. jodno profilakso in evakuacijo.

Jodna profilaksa

Jodna profilaksa je enostaven zaščitni ukrep, pri katerem zaužijemo stabilni jod v obliki tablet kalijevega jodida preden pridemo v stik z radioaktivnim jodom. Na ta način se žleza ščitnica napolni s stabilnim jodom preden bi se lahko v njej nabral radioaktivni jod. Ščitnica namreč ne loči med navadnim in radioaktivnim jodom.

Odločanje o ukrepih

• predlagata jih NEK in URSJV na podlagi

- stanja v elektrarni
- meritev s terena
- računalniških modelov

• poveljnik CZ RS

- odloči
- odredi

---

¹ Ionizirajoče sevanje poškoduje snov tako, da iz atomov izbije elektrone. Iz atomov tako nastanejo ioni, za snov pa rečemo, da se ionizira. Če je sevanja veliko, lahko to pomeni npr. poškodbo celic v tkivu.

² Radioaktivna kontaminacija na splošno pomeni onesnaženje z radioaktivno snovjo.

Skrb za varnost je najpomembnejša

Varno delovanje elektrarne je najpomembnejša prednostna naloga poslanstva NEK. Obravnavamo ga odgovorno in strokovno.
Z zagotavljanjem jedrske varnosti dosegamo varno obratovanje objekta in s tem varujemo ljudi ter okolje. Globinsko obrambo omogočamo s kombinacijo zaščitnih ravni.



Celovito varnost jedrske elektrarne zagotavljamo s številnimi varnostnimi ukrepi, s katerimi izboljšujemo svojo pripravljenost tudi na razmere, ki bi odstopale od normalnega obratovalnega stanja. Takim razmeram pravimo izredni dogodki; razvrščamo jih v štiri stopnje nevarnosti. Višja kot je stopnja nevarnosti, manjša je verjetnost za njen nastanek.

• NENORMALNI DOGODEK – stopnja 0
  
  Pomeni manjši problem v elektrarni. Ni radioloških posledic. O dogodku so obveščeni pristojni lokalni in državni organi ter javnost. Prebivalcem ni treba storiti ničesar.
  
  
• ZAČETNA NEVARNOST – stopnja I
  
  Še vedno ne pomeni posebno resnega problema v elektrarni. Možne so manjše radiološke posledice v posameznih zgradbah elektrarne, ne pa tudi v okolici. O dogodku so obveščeni pristojni lokalni in državni organi ter javnost. Prebivalcem ni treba storiti ničesar.
  
  
• OBJEKTNA NEVARNOST – stopnja II
  
  Pomeni resnejši problem v elektrarni. Možne so radiološke posledice znotraj elektrarne, lahko pa tudi manjši radiološki vpliv v njeni neposredni okolici. O dogodku so obveščeni pristojni lokalni in državni organi ter javnost. Civilna zaščita v okolju je v pripravljenosti. Če bi bili potrebni zaščitni ukrepi v neposredni okolici elektrarne, bi mediji posredovali navodila civilne zaščite o potrebnih zaščitnih ukrepih.
  
  
• SPLOŠNA NEVARNOST – stopnja III
  
  Pomeni najresnejši problem v elektrarni. Možne so radiološke posledice v okolici elektrarne. O dogodku so obveščeni pristojni lokalni in državni organi ter javnost. Aktivira se civilna zaščita. Na nevarnost v ogroženem območju opozarja sirena. Mediji posredujejo navodila o potrebnih zaščitnih ukrepih. Zaradi povečane nevarnosti sproščanja radioaktivnosti v okolje se izvede preventivna evakuacija prebivalcev iz naselij v bližnji okolici NEK.
  

Vsaka zaustavitev elektrarne še ni izredni dogodek. NEK v okviru upravnega nadzora poroča pristojnim organom o vsaki zaustavitvi elektrarne. O tem redno obvešča tudi javnost.

Na varnost v okolici elektrarne vplivajo predvsem izredni dogodki II. ali III. stopnje nevarnosti. Prekomerno puščanje radioaktivnih snovi v okolje je možno le v skrajnih, zelo malo verjetnih izrednih dogodkih III. stopnje nevarnosti. V tem primeru bi bili potrebni zaščitni ukrepi v okolici elektrarne.

Vabljeni tudi na spletno stran Nuklearne elektrarne Krško www.nek.si, kjer obiskovalcem omogočamo vpogled v naše delovanje in poslovanje.